| Tudi po sledeh velikega znanstvenika |
| Petek, 23.09.2011 |
|
Piše Helena Kermauner
Med številnimi imeni tega tedna je žreb izbral Marjetko Vrhunc, ki je pravilno odgovorila, da je v zgodbi omenjen Krumpeški vitez Adam Ravbar. In že gremo samo malo dalje po časovnici zgodovine. V Zagorici, ki jo boste udeleženci trekinga spoznali od blizu, se je v revni družini leta 1745 rodil izjemen znanstvenik in vojak svetovnega slovesa.
Po njem imamo še dandanes poimenovano: Osnovno šolo v Moravčah, Ljubljansko ulico, Idrijsko gimnazijo, Krater na luni, Priznanje za mlade matematike.
Njegov matematično – fizikalni učbenik so uporabljali kar pol stoletja, njegove znamenite logaritmične tablice so ponatisnili več kot 300 krat in v vsaj 10 svetovnih jezikih. Leta 1802 je umrl, najverjetneje zato, ker se je trudil vpeljati metrski sitem z metrom kot osnovno dolžinsko enoto, pri tem pa dobil kar nekaj smrtnih sovražnikov. Opisal jo je takole: Osnovna dolžinska enota se imenuje meter in je desetmiljonti del severnega poldnevniškega kvadranta naše zemeljske krogle. Dolžina enega metra meri dokaj točno 3 čevlje in 11,5 črt po dunajskem colskem sistemu. Na njegovo priporočilo je avstrijska vlada naročila v Parizu prve vzorce metra in novih utežnih mer. Žal so nov merski sistem uspeli uvesti šele čez dobrih 75 let.
Nagradno vprašanje je: Kdo je bil Baron s takšnim slovesom? Odgovor pošljite do 1. oktobra na naslov
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
, ko bomo izžrebali ime nagrajenca ter postavili novo nagradno vprašanje. Nagrade niso prenosljive.
|
