Zaključek letošnje sezone v Slovenski Treking Ligi bomo letos doživeli med žarečimi jesenskimi gozdovi Moravške doline. Na prvi pogled nič kaj posebnega, nobenih grozovitih strmin, nobenih neprehodnih terenov, nobenih visokih vršacev! A gozdovi so širni, jesensko obarvani prečudoviti, polni žlahtnih plodov, podlaga večinoma mehka in voljna, razgledi dih jemajoči.

Direktno na severu se bohotijo Kamniško Savinjske alpe v vsem svojem sijaju, od Kočne do Ojstrice jih imamo kot na dlani. Na zahodu zapirajo kotlino pred nami Julijske alpe in Triglav se pne visoko nad vsemi. S severnih pobočij Murovice in Ciclja je pogled na očaka tega dela Alp prav veličasten. Seveda pa se bo potrebno za razglede potruditi, najti kakšno jaso sredi gozdov ali sem in tja kakšen neporaščen vrh. Na eni strani se bomo s pogledi dotaknili Save, na drugi pa spoznali zemljo Črnega grabna.

Zaradi nizke višine hribovja okoli doline bo naselij ob naših poteh veliko, poti in kolovozov pa še mnogo, mnogo več. Stari se počasi izgubljajo, novi nastajajo kar sproti, kartografija pa temu razvoju že dolgo ne sledi več. A ker jesenski gozdovi niso težko prehodni in ker se najde vasica kamorkoli pogledaš, je taka zmeda le sproščujoča popestritev vsakemu trekerju!

Grape torej ne bodo hude, a pokrajina je vseeno po slovensko razgibana, svet v okolici Krtine pa kraški osamelec, torej poln vrtač, jam in kraških pojavov. Kot zanimivost - v bližnji soseščini je do sedaj odkritih že prek 120 jam!

V bližini Krtine je z organizirano jamarsko vodniško službo odprta za turistične oglede podzemna Železna jama. Vemo, da jo je voda ustvarjala na milijone let, in kljub njeni relativni majhnosti, je polna pestrih oblik, med njimi lahko občudujemo tudi meter visok stalagmit.

Nagradno vprašanje za priložnostno nagrado:

Kako se imenuje znamenita jama v neposredni bližini Železne jame, kjer so leta 1968 pod strokovnim vodstvom odkrili prek 200 kamnitih orodij in nekaj nakita iz roževine. Ta, Ljubljani najbližja jama z bogatim paleolitskim inventarjem, se nahaja na površju in je bila zatočišče ledenodobnega lovca pred približno 12.000 leti.